Risanje s svetlobo.

Jutro je bilo sivo, deževno. Ampak bil je tisti dan, ki so ga mnogi čakali celo leto. Dan za 12. Ljubljanski maraton. Iz zadovoljnih obrazov na ogrevanju je videti, kaj udeležencem pomeni ta tek.

Napetost je naraščala, povečevali pa so je The Stroj s svojim "nabijanjem" po vseh mogočih tolkalih.

Napetost je naraščala vse do trenutka, ko je ljubljanski župan dal znak za start.

Nepregledna množica tekačev se je podala na pot. Pot proti osebnemu cilju, osebni zmagi in dokazati da zmorejo.

Tale gospod si zasluži posebno omembo. Gospod Stane Konštantin je star 88 let. Danes je pretekel mali maraton. Car je, res.

Na cilju so bili vsi zmagovalci in zadovoljstvo je premagalo tudi slabo vreme.

Še zmagovalka, Tatjana Filonjuk,...

zmagovalec Aleksander Sitkovski, oba iz Ukrajine.

Danes sem prvič spremljal maraton v živo in vsa čast vsem, ki ste pretekli katerokoli razdaljo letošnje prireditve. Še mene je zamikalo, da bi prihodnje leto poskusil. Ampak desteko za začetek.

Za konec pa še delo profesionalnih fotografov. A dobijo dodatek na nevarno delo? :)

Ta vikend smo dočakali prvi sneg. Za naše mladičke je bil prvi v življenju. Ga je bilo samo za vzorec, pa so vseeno imeli precej dela.

Kadar ravno ne spijo, čevlji in copati niso več varni pred njimi. So pa vsak dan bolj živahni in simpatični.

A bi se kdo igral z mano?

Pozer

Kandidata za olimpijske igre - rokoborba, grško-rimski slog.

Mi se gremo pa skrivalnice.

Sicer je mladičkov sedem, ampak nekateri se mojemu objektivu vztrajno skrivajo. Vsaj za tiste, bolj zanimive slike. Prvič sem slikal z mojim novim objektivom 70-210 f4, ki je med minoltaši znan tudi pod imenom Beercan oz. Ofenrohr. Zaenkrat samo pohvale.

Žal se je barvita jesen vsaj za kak teden poslovila. Ostane pa še igranje s posnetimi fotkami v preteklih dneh. Pa kakšna objava več na blogu.

Eh, danes ne bom nič preveč razkladal. Le tri fotografije, s katerimi začenjam odkrivati Lightroom.

Ob poplavah je Uroš organiziral dobrodelno akcijo zbiranja sredstev za prizadete. V soboto je akcijo zaključil, zato še enkrat čestitke za idejo in izvedbo projekta! Takih ljudi je res premalo.

Lepo pa je videti, da je še vedno dovolj tistih, ki želijo pomagati, samo da pomoč res pride do tistih, ki jo rabijo.


P.S. Stavek za naslov sem si sicer sposodil pri Olkiju, ampak menda ne bo zameril.

...objavim malo daljšo reportažo z lanskega jesenskega potepanja po Irski. Skoraj leto je že tega. Tokrat samo dve jesenski polotoka Kerry.

Irski viski je bil nekoč bolj cenjen od škotskega.

Ja, fotografije res prinašajo prijetne spomine. Tudi zato rad fotografiram.