30 maj, 2007

Športne igre

Smo imeli športne igre. Kar nekaj različnih športov, precej ekip. Ker pa ne moreš biti povsod naenkrat, pa samo fuzbal. Naša enota ni imela nogometne ekipe (?!) pa smo tisti, ki smo prišli navijat, posvojili južne trge.

Prosti strel

Priprave na podajo

Strel

Obrambni

Dribler

Napadalec

Joker iz klopi

Dribling

Še en

To ni utrujenost, koncentrirajo se za mali finale ;))

Na koncu so ta rumeni osvojili tretje mesto. Saj so bili dobri, ampak temperament je pa iz bivše prve lige. Daš dva gola, vodiš po četrt tekme in čakaš na konec. Ampak je problem, če nasprotnik ne popušča. Pol pa na koncu švicaš in se matraš.

Za konec pa še dekleta pri odbojki na mivki. Da ne bodo samo prešvicani dedci.

Beograđanka

Tile dve sta pa naši.

Tole tekmo so zmagale ta bele.

Za tiste z več izkušnjami športne fotografije, dejte kakšno kritiko.

27 maj, 2007

Bitka na Neretvi

Dan D, 19 maj. Čas za bitko, Bitko na Neretvi.

Dan je bil turoben, zjutraj nihče ni bil pripravljen na borbo. Vendar, "što se mora nije teško". Po okrepčilu in šilcu "domaće šljive" smo se stlačili v bojna oblačila in odšli negotovi usodi naproti. Tik pred začetkom so nas opremili še z bojno opremo. Vladala je napetost. Nekateri smo že vedeli kaj nas čaka, drugi so bili prvič.
Tik pred odhodom v boj s sovragom smo poslušali še zadnja navodila...
in imeli suho vajo.
Na začetku je šlo gladko, vendar je sovražnik postajal vse bolj divji.
Ujeli so nas v past, daleč naokrog nikogar...
Struga je na tem mestu široka le 2.5m, globoka cca 20m. Hrabro smo se spustili skozi.
Še zadnji prihajajo iz boja. Za zdaj, smo šele na pol.
Sovrag nam je pustil malo zadihati, a ne za dolgo.

Čakala nas je najhujša prepreka. Tukaj pade največ žrtev, tile so šli pogumno v boj....
in preživeli...
Preden smo divjega sovraga premagali nam je pripravil še zadnje presenečenje.

Utrujeni, a nasmejani smo se prepustili ukročeni reki, veslal je le še kapetan.
Po hudi borbi je bilo treba obnoviti moči. Najbolj je v hladnem dnevu dišala juhica, kaj je tista zlato rumena tekočina in tista brezbarvna v majhnih kozarčkih pa nimam pojma ;)).
Da smo se pogreli še kolo. Bila so vsa mogoča leskovačko, hercegovsko,... samo da je fešta.
Na koncu so najboljši dobili še zaslužene nagrade. Feštalo se je pa še dolgo v noč.

Še skupinska za konec.
Tako. Tale rafting je bil v zgornjem toku reke Neretve nad mestom Konjic. Narava je fantastična, čista divjina. Voda je pitna vse do Konjica. Je precej mrzla, neopren je nuja in smo ga dobili od agencije. Ne dobiš pa neoprenskih čevljev, zato podplati trpijo. Ampak se splača.

Slike na vodi so narejene s kompaktom v Aquapac vrečki. Vrečka drži, preizkušeno. Dvakrat nas je čisto zalilo.

Povabili so me sodelavci iz naše sarajevske firme. Hvala momci, bilo je super.

13 maj, 2007

Voajer

Nič hudega sluteč sem sredi sončnega dopoldneva hodil po vrtu. Pa ju zagledam. Onegavita se kar vsem na očeh! Ne bodi ga len, grem po fotoaparat, mogoče mi rata kakšna za v Di...kt.

Jah, pa sta bile samo dve pikapolonici. No, najbrže je bil eden pikapolonček.
Najprej na listu, tako da sem lahko udobno pritiskal na sprožilec.

Potem sta zamenjala lokacijo, ampak še vedno vsem na očeh.

Očitno sta me potem opazila in odšla na spodnjo stran lista. Jaz pa med veje, pa še po fleš. Res so tečni tile paparaci.
He, he. Pa nisem bil edini voajer. Pikapolonce je opazoval še en hrošček. Je bil še malo bolj neuvideven od mene.

Hja, s temle makro fotkanjem sem se dokončno prepričal, da je moja Minolta ena krasna kamera. Makro fleša sploh ne rabim, saj je že v bodyju vgrajena wireless funkcija za zunanji fleš. Tako da sem le eksperimentiral z manual načinom, fleš pa držal kar v roki.

Pa senzor moram očistit. Sem fotkal na f/36. Potem pa v PS "healing brush".

09 maj, 2007

Ene par vremenskih


V nedeljo je po dopoldanskem dežju na Dolenjsko posijalo sonce. Skočil sem na bližnji hrib, da bi končno posnel kakšno pošteno panoramo. Pa ni bilo preveč čisto ozračje. Tako da panorame niso bogve kaj. Moram najti boljšo lokacijo, pa prej vstat. Ena dolenjska pokrajina za pokušino pa vseeno.Malo kasneje pa se je že spet pripravljalo k nevihti.
Kaj pa vem, sam nisem preveč zadovoljen s tole fotko. Kaj pa vi mislite?

No, tolk, da me ne pozabite;) Do drugič.

03 maj, 2007

na sprehod s "pokvarjenim" objektivom

Na sprehod z družinskim krdelom sem tokrat vzel samo en objektiv. Tistega ta "pokvarjenega" - lensbaby, namreč. Če je pokvarjen me vpraša vsak, ki ga vidi prvič. Sledi pojasnjevanje, da je to tak nenavaden objektiv in da ni čisto nič pokvarjen. Meni pa je vedno bolj všeč. Ko se enkrat naučiš ravnati z njim, postane fotografiranje zanimivo in kreativno. Omejen si z goriščnico, več ali manj še z zaslonko, ker se ti je ne ljubi menjati za vsak posnetek. Ostane le še drugačen pogled na znane motive.




Chip

Ruby

Chip in Ruby, več o avstralskih ovčarjih pa tukaj.