Po nekaj letih pavze sem letos spet odšel na enotedensko smučanje v tujino. Letos je bil cilj Passo San Pellegrino v Dolomitih. V dnevih pred odhodom smo zaskrbljeno pogledovali v nebo in preverjali vremensko napoved, saj je bilo pri nas vreme čista katastrofa.
Ko smo pozno popoldne prišli na cilj, prva dobra novica: prejšnji dan je zapadlo pol metra snega. Obraze pa nam je razjasnil še pregled vremenske napovedi, ki je obetal sončno vreme. No, da skrajšam. V sedmih dneh smo imeli cca 4 ure oblačnega vremena. Čisto navaden kič :)
Dnevi so minevali enolično, že dolgočasno. Vstajanje ob pol osmih, na smučišče ob devetih in smučanje vsaj do pol treh popoldan. Potem pa kakšen pirček, dva. Pa pozno kosilo oz. zgodnja večerja. Se pa ne bi naveličal še lep čas.
Grapa in cornetto. Šnopček v kornetu, znotraj obloženem s čokolado. Na dvatisočdvesto paše.
Popoldne, ko se smučišča zaprejo, pa je takole idilično.
Tole žal ni bilo naše domovanje (ni bilo pa prav daleč stran). Taka scena me vedno spomni na tisti stari komad od Wham!, Last Christmas.
Ker je bila polna luna, sem se šel igrat z dolgimi osvetlitvenimi časi.
f/8, 8s
f/7,1, 25s
2 komentarja:
Zadnja pa predzadnja sta mi odlični.
Se strinjam z Gregorjem!
Objavite komentar