Risanje s svetlobo.

Nič hudega sluteč sem sredi sončnega dopoldneva hodil po vrtu. Pa ju zagledam. Onegavita se kar vsem na očeh! Ne bodi ga len, grem po fotoaparat, mogoče mi rata kakšna za v Di...kt.

Jah, pa sta bile samo dve pikapolonici. No, najbrže je bil eden pikapolonček.
Najprej na listu, tako da sem lahko udobno pritiskal na sprožilec.

Potem sta zamenjala lokacijo, ampak še vedno vsem na očeh.

Očitno sta me potem opazila in odšla na spodnjo stran lista. Jaz pa med veje, pa še po fleš. Res so tečni tile paparaci.
He, he. Pa nisem bil edini voajer. Pikapolonce je opazoval še en hrošček. Je bil še malo bolj neuvideven od mene.

Hja, s temle makro fotkanjem sem se dokončno prepričal, da je moja Minolta ena krasna kamera. Makro fleša sploh ne rabim, saj je že v bodyju vgrajena wireless funkcija za zunanji fleš. Tako da sem le eksperimentiral z manual načinom, fleš pa držal kar v roki.

Pa senzor moram očistit. Sem fotkal na f/36. Potem pa v PS "healing brush".