Do tja in še malo naprej
Letos sva se odločila, da jo mahneva v Švico. Napakirala sva kamp opremo, cunje za vse mogoče vremenske razmere in malo nepričakovano še mojo mlajšo sestro. In smo šli.Preko Ziljske doline in Južne Tirolske smo se prebili do tja. Malo daljši postanek smo si privoščili samo tik pred švicarsko mejo v vasici Glurns.
Prvi cilj je bil St. Moritz, znamenito smučarsko središče. Na žalost pa je poleti ali vsaj v začetku julija popolnoma prazno in dolgočasno. Pa še deževalo je. Menda bo treba tja pozimi, da srečam koga iz rumenih časopisov in da preverim, če so smučarski tereni res tako dobri kot pravijo.
Zaradi dežja in slabe napovedi smo izvedli pobeg v edini italijanski kanton, Ticino. Ta najjužnejši del Švice ima že mediteransko klimo, na jugu pa si z Italijo deli jezero Maggiore. Ampak počasi, najprej je bilo treba preko Alp - prelaz San Bernardino. Pa to ni tisti s psi Bernardinci. Preko celega prelaza nas je pral dež, na vrhu pa 8 stopinj.
Bellinzona je mesto gradov in je uvrščeno na seznam Unescove dediščine. Eden od gradov je na skali v samem središču mesta in je tudi najatraktivnejši. Druga dva pa sta na pobočju nad mestom. Mesto je po švicarsko urejeno in precej mirno, vseeno pa se čuti italijanski temperamet. Mogoče bi bil pravi izraz za prebivalce "obrzdani Italijani".
Kljub temu pa večno ne gre ostati tukaj, prava Švica so vendar Alpe. Vreme tam se je izboljšalo, mi pa smo pospravili šotor in vžgali avto.Se nadaljuje...
3 komentarji:
Super fotke, dober komentar, komaj čakam nadaljevanje.
lp
Odlično :)
MAtr je krasno...
kakšen pa je bil kaj stroškovnik???
Objavite komentar