Risanje s svetlobo.

Danes je bil ravno pravi dan za piknik. In ker se mi doma valja bosanski sač, smo se hitro zmenili. Priprava sača je seveda zapleten proces. Najprej je treba najti primerno lokacijo. V našem primeru dolenjski griči, v bližini raste kulturna rastlina, ki nas je oskrbela s pijačo.

Sestavine: krompir, paradižnik, paprika, čebula, teletina, začimbe. Veliko dobre volje. Cviček, ker je ob ognju in na soncu presneto vroče.

Potem smo zakurili en večji ogenj, da smo preskrbeli dovolj žerjavice. Ker smo imeli dovolj časa, oglja nismo uporabili.

Med čakanjem na žerjavico pa je bila priprava sestavin za v "tepsijo". Po lupljenju krompirja (vsi prsti so ostali nepoškodovani), rezanju zelenjave in pripravi mesa, je zadeva izgledala takole:

In potem se je peklo. In peklo. Vmes je potrebno kontroliratri temperaturo, da se zadeva enakomerno peče. Na vročem avgustovskem soncu, je podobno delu v plavžu. Ampak k sreči je blizu zidanica in kozarec cvička:)
Po dobri uri in nestrpnem pričakovanju pa je na mizo priromala polna tepsija, ki se je v trenutku spraznila.

Za mizo pa je nekaj deset minut vladal nenavaden molk, ki so ga prekinjali le vzdihi zadovoljstva.

Za pripravo sača je treba imeti dovolj časa. Vsaj tri ure, da je pečeno. Še bolje pa cel dan, saj to ni le kuhanje, ampak je vmes veliko časa tudi za prijeten pomenek, za katerega nam danes večkrat zmanjka časa.

Pa dober tek!

P.S. Nekaj fotk je posnetih z Lensbaby objektivom.

P.P.S. Kako pa kaj kaže z blogerskim piknikom?