Zermatt, Sion, Ženevsko jezero
Pa se je zgodil. Prvi vrhunec našega potovanja. Slovenci se očitno najbolje počutimo v hribih. No, v tem primeru so to seveda gore. In tu gre še za eno prav posebno. Matterhorn. Saj ne, da imam kakšno željo splezat tja gor. Ampak pohajat tam okrog in ga občudovat...veličasten je.
Ampak najprej je bilo treba priti v Zermatt. Ta vas je dostopna samo z vlakom. Avtomobilom je vstop prepovedan, po mestu pa vozijo samo električni tovornjački. Vlak je seveda zobata železnica, ki je v Švici speljana na skoraj vsak hrib.
Zermatt je od turizma odvisen že odakr turizem sploh obstaja in to se še kako vidi. Ohranil je videz alpske vasice izpred sto in več let, obenem pa je urejen in čist. Zaradi njegove slave pa seveda ne manjkajo nam "ljubi" turisti Američani, polni sebe, Japonci s kilogrami fotografske opreme okrog vratov, vmes pa se najdejo še ta pravi alpinisti.
Iz Zermatta se z zobato železnico, ki občasno premaguje neverjetne naklone, lahko odpelješ na Gornergratt (3000m), kjer se ti odprejo razgledi na najvišje švicarske vrhove. Iz Zermatta je peš do tja gor cca. 5 ur, v obratni smeri pa tri, pa smo šli peš raje dol. Fotke na žalost ne morejo prikazati vsega, kar tam gor doživiš in vidiš.
Med vožnjo se odpirajo prečudoviti razgledi.
Ledenik Gorner, Mote Rosa, Castor in Pollux.
Hotel in postaja Gornegratt.
Zermatt je sigurno eden od krajev, kamor se bo potrebno vrniti. Pozimi ali poleti. Možnosti za poletno planinarjenje so skoraj neskončne.
Potovanje po Švici je moralo iti naprej. Naslednji cilj je bilo Ženevsko jezero. Še prej pa smo se ustavili v Sionu, glavnem mestu kantona Wallis/Valais. Mesto je francosko govoreče, kanton pa je razdeljen na nemški in francoski del. Nad mestom sta dve utrdbi, vse naokrog pa vinogradi. V dolini Rhone pridelajo največ vina v Švici. Nad vinogradi pa štiritisočaki.
Za obalo Ženevskega jezera pravijo, da je švicarska riviera, najbolj znani turistični mesti pa sta Motreux in Vevey. V slednjega je zahajal že Charlie Chaplin, v njem pa je sedež Nestleja, prehrambenega giganta. V Montreuxu je bil ravno znani jazz festival in zaradi gneče in nezanimanja za jazz smo ga preskočili. Je bilo pa v Veveyu bolj zanimivo. V času sobotne tržnice je bila predstavitev lokalnih vinarjev, godba, ulični glasbeniki, ljudi pa se je kar trlo.
Degustacija. Za 5 frankov prazen kozarec, potem pa degustiraj kolikor hočeš.
Ne vem, če je tale kaj pihal :D
Ženeva je kozmopolitsko mesto, kjer živi le še 40% Švicarjev. V mestu smo preživeli prijeten sobotni večer in in če ga ne bi obkrožale Alpe, bi se počutil kot na morju. Najatraktivnejši mestni simbol je vodomet Jet d'Eau, vodni curek, ki brizga z 200km/h.
V Lausanne je sedež Mednarodenega olimpijskega komiteja, za športne navdušence pa Olimpijski muzej. Dekleti sta dan raje preživeli ob vodi, jaz pa sem pogledal vanj. Predstavljeni so olimpijski športi, vse Olimpijske igre, bakle, maskote. Če je dan vroč, se je včasih prav prijetno smukati med muzejskimi policami.
se nadaljuje...
Ampak najprej je bilo treba priti v Zermatt. Ta vas je dostopna samo z vlakom. Avtomobilom je vstop prepovedan, po mestu pa vozijo samo električni tovornjački. Vlak je seveda zobata železnica, ki je v Švici speljana na skoraj vsak hrib.Zermatt je od turizma odvisen že odakr turizem sploh obstaja in to se še kako vidi. Ohranil je videz alpske vasice izpred sto in več let, obenem pa je urejen in čist. Zaradi njegove slave pa seveda ne manjkajo nam "ljubi" turisti Američani, polni sebe, Japonci s kilogrami fotografske opreme okrog vratov, vmes pa se najdejo še ta pravi alpinisti.
Iz Zermatta se z zobato železnico, ki občasno premaguje neverjetne naklone, lahko odpelješ na Gornergratt (3000m), kjer se ti odprejo razgledi na najvišje švicarske vrhove. Iz Zermatta je peš do tja gor cca. 5 ur, v obratni smeri pa tri, pa smo šli peš raje dol. Fotke na žalost ne morejo prikazati vsega, kar tam gor doživiš in vidiš.
Med vožnjo se odpirajo prečudoviti razgledi.
Ledenik Gorner, Mote Rosa, Castor in Pollux.
Hotel in postaja Gornegratt.
Zermatt je sigurno eden od krajev, kamor se bo potrebno vrniti. Pozimi ali poleti. Možnosti za poletno planinarjenje so skoraj neskončne.Potovanje po Švici je moralo iti naprej. Naslednji cilj je bilo Ženevsko jezero. Še prej pa smo se ustavili v Sionu, glavnem mestu kantona Wallis/Valais. Mesto je francosko govoreče, kanton pa je razdeljen na nemški in francoski del. Nad mestom sta dve utrdbi, vse naokrog pa vinogradi. V dolini Rhone pridelajo največ vina v Švici. Nad vinogradi pa štiritisočaki.
Za obalo Ženevskega jezera pravijo, da je švicarska riviera, najbolj znani turistični mesti pa sta Motreux in Vevey. V slednjega je zahajal že Charlie Chaplin, v njem pa je sedež Nestleja, prehrambenega giganta. V Montreuxu je bil ravno znani jazz festival in zaradi gneče in nezanimanja za jazz smo ga preskočili. Je bilo pa v Veveyu bolj zanimivo. V času sobotne tržnice je bila predstavitev lokalnih vinarjev, godba, ulični glasbeniki, ljudi pa se je kar trlo.
Degustacija. Za 5 frankov prazen kozarec, potem pa degustiraj kolikor hočeš.
Ne vem, če je tale kaj pihal :D
Ženeva je kozmopolitsko mesto, kjer živi le še 40% Švicarjev. V mestu smo preživeli prijeten sobotni večer in in če ga ne bi obkrožale Alpe, bi se počutil kot na morju. Najatraktivnejši mestni simbol je vodomet Jet d'Eau, vodni curek, ki brizga z 200km/h.
V Lausanne je sedež Mednarodenega olimpijskega komiteja, za športne navdušence pa Olimpijski muzej. Dekleti sta dan raje preživeli ob vodi, jaz pa sem pogledal vanj. Predstavljeni so olimpijski športi, vse Olimpijske igre, bakle, maskote. Če je dan vroč, se je včasih prav prijetno smukati med muzejskimi policami.
se nadaljuje...
1 komentar:
Vse boljše in boljše. Ko se sam odpravim tja bom upam,da lahko tebe za kak nasvet povprašal...??
Objavite komentar